Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk,matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja. Da je tak zapis res matematični izraz, mora biti tudi smiseln: Če namesto spremenljivk vstavimo konkretna števila, mora biti možno izračunati vrednost izraza (vsaj za nekatere vrednosti spremenljivk).
Zgled izraza:

Vrednost tega izraza lahko izračunamo za katero koli vrednost spremenljivke x, razen za x = 0.
Dva matematična izraza sta enakovredna, če imata pri istih izbirah spremenljivk vedno enako vrednost.
Zgled: Zgoraj navedeni izraz

je enakovreden izrazu:

za vsak x dobimo isti rezultat).
Izraz poimenujemo glede na glavno računsko operacijo, ki v njem nastopa – to je računska operacija, ki jo izračunamo nazadnje.
Zgledi:
- izraz (x+ 1)(x + 2) imenujemo produkt izrazov (x + 1) in (x + 2)
- izraz 5a+ 3b − 2c imenujemo vsota izrazov 5a, 3b in −2c
- izraz (2m+ 3)2 imenujemo kvadrat izraza (2m + 3)
Izraz, v katerem nastopajo samo osnovne štiri računske operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje), imenujemo aritmetični izraz. Če v izrazu poleg tega nastopajo še algebrske funkcije kot npr.korenjenje, je to algebrski izraz.
Pri preoblikovanju matematičnih izrazov pogosto uporabljamo naslednja dva postopka:
- faktorizacija (preoblikovanje v produkt faktorjev)
- razčlenjevanje (preoblikovanje v vsoto členov)
Enakost dveh zapisov podaja enačba (velikokrat tudi enakost, npr. Brahmaguptova enakost), neenakost pa neenačba. Pomembnim enačbam velikokrat rečemo formule (npr. binomska formula), oziroma tudi drugače.